Zvočni posnetek koncerta je na voljo v arhivu neposrednih prenosov Programa Ars (Družinski abonma SF1: Neskončno vesolje).

Mnogi skladatelji so iskali navdih v vesolju in domišljija je bila resnično neskončna. Na vesoljskem potovanju bomo spoznali znamenito suito Planeti Gustava Holsta. Če bomo imeli čas, se bomo na poti nazaj ustavili tudi na Luni.

To je edino potovanje po vesolju, za katero ne potrebujete vesoljske obleke. Pogum pa.

Dogodek organizira Slovenska filharmonija.
Sodeluje Zavod Cosmolab.


Zaradi različne temperature, gostote in sestave Marsove atmosfere zveni naš glas v takem okolju zelo različno. Nižja povprečna Marsova temperatura, okrog -60 stopinj Celzija, bo zvok upočasnila. Hitrost zvoka v Marsovi atmosferi bo samo 240 m/s (na Zemlji potuje s hitrostjo 340 m/s).

Zaradi manjše gostote Marsove atmosfere bo zvok tišji kot na Zemlji. Nenazadnje pa tudi sestava atmosfere vpliva na to, katere tone (višje ali nižje) bomo lažje slišali. Z razliko od Zemlje je ogljikov dioksid glavna sestavina Marsove atmosfere, učinkuje pa tako, da zabriše višje tone.

Zvok ptic na Zemlji [.wav, 10sek]
Zvok ptic na Marsu [.wav, 10sek]
Kombinacija obeh (najprej na Zemlji, potem na Marsu) [.wav, 20sek]

Sami se lahko poigrate na tej povezavi, kjer se posnamete in poslušate, kako bi se vaš glas slišal na Marsu.

To pa je pravi mikrofon! Ste vedeli, da je misija MARS 2020 prva dostavila na rdeči planet dva prava mikrofona? Robotska vozila na Marsu so do takrat "uporabljala" le štiri čute (kamere za vid, robotske roke za tip in senzorje za zaznavo vonja in okusa), le sluh je še manjkal!

Vesoljska misija, ki je leta 2021 na površje Marsa ponesla roversko vozilo Vztrajnost (Perseverance) in malo letalce Iznajdljivost (Ingenuity), ima dva instrumenta opremljena z mikrofonom. Eden je namenjen zaznavi zvoka ob spustu na površje Marsa, drugi pa kot pripomoček ob kemični analizi kamnin z laserjem.

Veter na Marsu [.wav, 40 sek]
(Avtorstvo NASA/JPL-Caltech/LANL/CNES/CNRS/ISAE-Supaero)

Zvok, ki ga poslušate na zgornjem posnetku, je na četrti dan odprave (Marsovskemu dnevu pravimo "sol") posnel instrument SuperCam na krovu roverja Vztrajnost. Prisluškoval je zvoku okolice in na polovici posnetka se dobro zasliši veter na Marsovem površju. Zvok samega roverja je odstranjen.

Sonda InSight je na Marsu delovala dlje časa. Njen namen je bil merjenje potresov in raziskovanje notranje strukture rdečega planeta. Opremljena je bila s senzorjem za zaznavo atmosferskega tlaka, ki je zaznal tudi veter, ki se večkrat pojavi na površju.

InSight prisluškuje Marsovemu vetru [.wav, 2min 27sek]
(Zvočni posnetek je pohitren (za faktor 100), da bi bila višina zvoka primerna za poslušanje.)

Ravno Marsovski veter in peščene nevihte pa so bile razlog, da je sonda zaključila svoje delo. Prah je zakril njene solarne celice, ki so služile za dovajanje energije, in InSight je počasi ugasnila.

Dodatne informacije na tej povezavi.
 

Kaj se dogaja na spodnjem posnetku?
Saturn in Enkelad [.wav, 29sek]

Posnetek, ki ste ga ravnokar poslušali, je naredila ameriška sonda Cassini septembra 2017, tik predno je svojo življenjsko pot zaključila v zadnjem skoku v Saturnovo atmosfero. Znanstveniki Laboratorija za reaktivni pogon so radijsko valovanje torej radijsko sevanje prenesli v zvok. Temu pravimo tudi sonifikacija.

Kako pa proizvaja radijsko valovanje Saturnova luna Enkelad? Enkelad je geološko aktivna Saturnova luna prekrita z ledom. Saturnova gravitacija učinkuje na luno tako, da jo "stiska" in "širi" in zato povzroči segrevanje njene notranjosti. Pod ledenim površjem je prisotna tekoča voda, v ledu na površju pa zaradi te dinamike nastajajo razpoke iz katerih šprica voda - gejzirji.

To magnetno polje pospešuje ione, ti pa na tej vodi ki uhaja z ledenega površja odbijejo elektrone, ti elektroni pa postanejo del te plazme nabitih delcev. Spremembe magnetnega polja povzročijo nihanje elektronov v plazmi in posledično oddajanje radijskih valov. Ravno to nihanje oziroma spremembo in oddajanje radijskih valov je zaznala v tem posnetku sonda Cassini, ko se je gibala med luno in planetom.

Več informacij na tej spletni strani.
 

Kakšno povezavo ima zvok siren z vesoljem? V podkastu ESA Explores, ki ga ustvarjajo pri Evropski vesoljski agenciji, so eno epizodo posvetili različnim zvokom, ki jih astronavti poslušajo na krovu Mednarodne vesoljske postaje. Gostja Ally Koehler in Stephen Ennis sta s pomočjo Serene Bertone, ki je inštruktorica astronavtov, odkrivala zvoke od ventilatorjev, ki konstantno spremljajo astronavte, do glasbenih instrumentov, na katere igrajo astronavti med svojimi misijami.

Med najbolj značilnimi so trije zvoki, ki spremljajo življenje astronavtov na postaji.

Prvi primer predstavlja zvok, ki je opozorilo in ga slišijo tako v kontrolnem središču na Zemlji kot astronavti na mednarodni postaji. Ob tem zvoku utripajo luči na postaji, vendar gre v tem primeru le za opozorilo o anomaliji. Nujen je poseg vendar ni kritično, da se astronavti takoj odzovejo. Ponavadi se ta alarm sproži npr. v modulu Columbus, ko se kak večji predmet znajde pred črpalko, ki služi za kroženje in čiščenje zraka na postaji, saj ji onemogoča pravilno delovanje.

Ostala dva alarma pa predstavljata opozorilo astronavtom, ki morajo hitro ukrepati. V primeru, da je zvok tale, potem anomalija ne predstavlja nevarnosti za življenja, vendar je nujno hitro ukrepati. Če astronavti zaslišijo tale zvok, pa je ukrep nujen in morajo vsi opustiti kar počnejo ter se ravnati po predvidenem protokolu, saj gre tu za njihovo preživetje. Do te zadnje situacije na mednarodni vesoljski postaji še ni prišlo.

Trije zvoki se razlikujejo: gredo od nižjega tona (za opozorilo) do višjega tona (pri alarmu za nujno ukrepanje).

Caution alarm
Warning alarm
Emergency siren

Pristanek na Titan

Gre za predelni zvočni posnetek radarskih odmevov, ki jih je zaznala sonda Huygens med spuščanjem na površje Saturnove lune Titan. Ob približevanju površju te lune se v poslušanem zvoku spreminjata višina tona in njegova intenziteta. Radarski odmev ob pristajanju je v pomoč znanstvenikom, da pridobijo informacije o površju lune.

Evropska sonda Huygens, ki je svoje ime dobila po Nizozemskem astronomu Christianu Huygensu, je se je na Titan spustila 14. januarja 2005. Pred tem je proti Saturnu potovala na krovu druge, bolj znane misije, Nasinega plovila Cassini. Huygens je med dve in pol urnim spustom z višine 170 km z veliko natančnostjo raziskal glavne lastnosti Titanove atmosfere. Ravno tako mu je uspelo posredovati podatke in slike Titanovega površja še uro in 10 minut po pristanku, saj na površju Titana ni mogel ostati aktiven dlje časa. Raziskave so pokazale, da so na Titanu prisotni oceani iz ogljikovodikov.

Dodatne informacije na tej spletni strani.


Sonifikacija predstavlja podatke sonde BepiColombo, ki je namenjena k planetu Merkurju. Podatke je merilnik pospeška pridobil med mimoletom Venere leta 2021.

Zvok predstavlja dvourne podatke pred in po mimoletu, ki se je zgodil ko je bila sonda 552 kilometrov nad Venerinim površjem. Sonda, ki je prešla iz neosvetljenega v osvetljeno območje planeta Venere, je doživela večjo spremembo temperature, okrog 110 stopinj Celzija. Zaradi izolacije je notranjost sonde izmerila le 2 do 3 stopinje razlike med mimoletom.

V podatkih merilnika pospeška, ki so bili prestavljeni v zvočne frekvence, pa se skriva sunkovita sprememba hitrosti vesoljske sonde zaradi mimoleta in gravitacijskega učinka planeta Venere.

Dodatne informacije na tej spletni strani.

Voyager prehaja v medzvezdni prostor

Med leti 2012 in 2013 je posebni instrument na krovu vesoljske sonde Voyager 1 zaznal različno gostoto delcev ioniziranega plina (pravzaprav plazme). Podatke o amplitudi in frekvenci nihanj plazme (ioniziranega plina) so znanstveniki pretvorili v zvok, ki ga lahko slišite.

V tem prehodu naj bi sonda Voyager prešla iz območja z redkejšo plazmo v drugačno območje, najverjetneje se je to zgodilo ob prehodu v medzvezdni prostor.

Več informacij NASA spletna stran:
https://www.nasa.gov/audio-and-ringtones/


Dodatki:
letalo Iznajdljivost poleti na Marsu (zvok in video!)


Vsi projekti