Astro Novice

Nekateri danes tečejo, drugi pa so na koncertu Orkestra Slovenske filharmonije. 

V jasni noči s petka na soboto (od 6. do 7. oktobra 2023) smo v naši kraški astronomski postojanki - Avberju - opazovali Saturn, Jupiter, Plejade in še kaj.

V Avberju na Krasu bomo od petka popoldne do sobote malo po poldne izvedli delavnico praktične astronomije za učitelje.

Na terasi Cankarjevega doma smo zadnji petek v septembru opazovali Sonce.

Do 10. oktobra 2023 lahko sodelujete na letošnjem likovnem natečaju Mednarodne astronomske zveze (IAU, International Astronomical Union), Pisarne za popularizacijo astronomije (OAO, Office for Astronomy Outreach) 100 ur astronomije s temo: En planet.

Septembra in oktobra 2023 bomo astrofizičarke Zavoda Cosmolab ob razstavi V vrtincu sprememb, ki jo je Prirodoslovni muzej postavil v galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani, priredile spremljevalne priložnostne astronomske delavnice za mlade, javno opazovanje Sonca, Lune in planetov ter izvedle poljudna predavanja za splošno javnost.

Letos zopet organiziramo poletno šolo astronomije GoChile. Šola bo potekala med 13. in 19. avgustom na turistični kmetiji Lešnik pri Slovenj Gradcu. Šola je namenjena dijakom in dijakinjam - dobrodošli so tudi začetniki in začetnice. Poletna šola (program, prenočišče, prehrana) je za udeležence brezplačna.

Kaj je bolj romantično od nočnega neba? Z GEPŠ Gimnazijo Piran na nočnem opazovanju 2. februarja 2023.

Danes mineva 130 let od rojstva Hermana Potočnika Noordunga, pionirja vesoljskih tehnologij. Ob jubileju smo s srednješolci pripravili lov na asteroid 19612 Noordung, poimenovan po vizionarju slovenskih korenin. Opazovanje s teleskopom GoChile je obrodilo sadove—temni asteroid smo našli v dveh zaporednih nočeh.

V torek, 25. oktobra, bomo ob jasnem vremenu tudi iz Slovenije opazovali delni Sončev mrk. V približno dveh urah se bo Luna počasi pomaknila čez Sončevo ploskvico. Sredina mrka bo kmalu po poldnevu, ko bo Luna zakrila približno 36 odstotkov premera ploskvice Sonca.

Novo modeliranje razvoja Marsa namiguje, da naj bi imel planet kmalu po nastanku gosto atmosfero bogato z molekularnim vodikom. Model pokaže, da so bili takšni pogoji idealni za obstanek tekoče vode na površju planeta.

Vesoljski teleskop James Webb je odkril 17 koncentričnih krogov, ki obdajajo dvojno zvezdo WR 140. Krogi so zgrajeni iz prahu, ki nastane pri interakciji zvezdnih vetrov obeh zvezd. Odkritje bo pomagalo pri odgovarjanju na pomembno vprašanje: kje in kako v vesolju nastaja prah?

Po trenutno najbolj sprejeti teoriji naj bi Luna nastala pri trku Zemlje in planetoida velikosti Marsa. Nove simulacije trka so pokazale, da bi Zemljin satelit lahko nastal že nekaj ur po trku. Poustvarjen trk bi lahko pojasnil tudi nekatere druge še nepojasnjene lastnosti Lune.

Raziskovalci so odkrili črno luknjo, oddaljeno le 1570 svetlobnih let. Črna luknja, v katero bi stlačili deset Sonc, je predstavnica novoodkritega razreda neaktivnih ali spečih črnih lukenj.

Znanstveniki so v novi raziskavi predstavili nov model dinamike Saturna. Trdijo, da je Saturn v preteklosti gostil veliko ledeno luno, ki je pred približno 160 milijoni let razpadla in ustvarila sistem obročev. Model obenem uspešno pojasni nagnjenost Saturnove osi vrtenja in orbito lune Titan.

Za dijake Gimnazije Piran, ki so za dejavnost v projektnem tednu izbrali astronomijo, sva Andrej in Barbara priredila dnevno in večerno opazovanje neba: nekaj Sonca in malo več Lune.