Voda, kanec mleka in barve neba
Potrebščine:
- podolgovata steklena posoda;
- voda;
- mleko;
- ročna svetilka;
- bel list papirja.
Izvedba
V stekleno posodo nalijemo vodo. Posodo postavimo v zatemnjeno sobo in na eni strani posvetimo s svetilko skozi posodo in vodo, na drugi strani posode postavimo papir kot zaslon. Svetloba svetilke je bela in svetloba, ki potuje skozi vodo in na drugi strani pade na list, je bela.
Mleko
V naslednjem koraku v vodo kanemo nekaj kapljic mleka in premešamo. Poskus s svetilko ponovimo in opazimo, da svetloba, ki pride iz posode ni več bela, temveč je rdeča.
Če v posodo z vodo in mlekom pogledamo z vrha, lepo vidimo, kako postaja snop svetlobe po vstopu v tekočino vedno bolj rdeč.
Poskus ponazarja sipanje Sončeve svetlobe v ozračju. Ozračje namreč najbolj sipa vijolično in modro svetlobo, posledično je nebo modro, druge "barve" pa bistveno manj. Ko so Sonce, Luna in druga nebesna telesa nizko nad obzorjem, njihova svetloba do opazovalca prepotuje najdaljšo pot skozi ozračje, zato so takrat videti najbolj rdečkasta. Pojav je najbolj opazen prav pri vzhajanju in zahajanju Sonca in Lune.
Svetloba Sonca, ki potuje skozi ozračje, pride tudi v Zemljino senco. Ker pa je to predvsem rdeča svetloba, ki se ne porazgubi v ozračju, se Lunina ploskvica v Zemljini senci (ob mrku) obarva rdeče.