Andrej Guštin je postal častni član Mednarodne astronomske zveze
04.09.2024
Vid KavčičMednarodna astronomska zveza (IAU) je 14. avgusta 2024 v okviru 32. Generalne skupščine IAU v Cape Townu, sprejela 15 novih častnih članov. Med njimi je tudi slovenski astronom Andrej Guštin.
Guštin je učitelj in državni koordinator za izobraževanje na področju astronomije (NAEC) ter pobudnik in dolgoletni vodja tekmovanj iz astronomije v Sloveniji. Že desetletja je dejaven na področju popularizacije astronomije. S pomočjo poljudnih člankov, knjig, predavanj in javnih astronomskih opazovanj ter drugimi aktivnostmi pomembno prispeva k razvoju izobraževanja na področju astronomije v Sloveniji, so še zapisali v utemeljitvi.
Iskrene čestitke!
Povezave:
- Naznanitev častnih članov IAU za leto 2024
- Intervju na Valu 202: https://365.rtvslo.si/arhiv/val-202/174628224
- Aleksej Jurca, zlati olimpijec: https://prvi.rtvslo.si/podkast/aktualna-tema/323/174504276
Fotografije podelitve priznanja so bile posnete 31. 8. 2024 na zaključku poletne šole astronomije GoChile na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici v Ajdovščini.
Mednarodna astronomska zveza je najvišje združenje astronomov in astronomk, ki se poklicno ukvarjajo z raziskavami na področju astronomije, in ima približno deset tistoč članov. Vsake tri leta se ti zberejo na generalni skupščini – ta je letos v prvi polovici avgusta potekala v Cape Townu v Južni Afriki. IAU med svoje člane poleg raziskovalnih astronomov in astronomk sprejme tudi posebej izbrane ljudi, ki so za astronomijo naredili zelo veliko. Tem posameznikom podeli častno članstvo. Na dogodku so razglasili 15 častnih članov z vsega sveta, med njimi je tudi slovenski astronom Andrej Guštin.
Andrej Guštin ...
Andrej zelo uživa, ko lahko organizira opazovanje za ljudi in jim pokaže nočno nebo ter jim prenese svoje znanje. To počne podnevi z opazovanjem Sonca, ponoči s teleskopi in tako prenaša znanje mladim, starejšim, učiteljem. Z mnogimi javnimi opazovanji je za astronomijo navdušil veliko ljudi. Pravi, da je treba prilagoditi opazovanje ljudem, ga uporabiti in razumeti astronomsko ozadje, ki ga ponuja. Nekaterim zadostuje pogled skozi teleskop, nekateri raje posnamejo kakšno fotografijo.
Oče tekmovanja v znanju astronomije pri nas
Andrej Guštin je ob mednarodnem letu astronomije leta 2009 dal pobudo za organizacijo tekmovanja v znanju astronomije za osnovne in srednje šole. Zamisel je predstavil Društvu matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA in ti so idejo širokogrudno sprejeli – zato od tedaj poteka pod okriljem tega društva). Andrej Guštin je bil vse do leta 2023 tajnik tekmovanja in glavni sestavljavec nalog šolskih in državnih tekmovanj. Ta še danes potekajo za učence in dijake vse od 6. razreda osnovnih do 4. letnika srednjih šol.
Osnovni namen tekmovanja v znanju astronomije sta popularizacija te vede in dvig astronomskega znanja med mladimi, to pa je mogoče doseči z vzpostavitvijo piramide znanja od osnovne šole do zaključnega letnika srednjih šol. Tekmovanje je s tem postalo dodana vrednost v splošnem izobraževalnem sistemu.
Najboljši srednješolci in srednješolke pa se po državnem tekmovanju potegujejo za uvrstitev v ekipo za Mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike (MOAA, International Olympiad on Astronomy and Astrophysics, IOAA), ki se je slovenski tekmovalci in tekmovalke udeležujejo na pobudo Andreja Guština. Leta 2013, vsega štiri leta po uvedbi tekmovanja, se je Andrej s takrat štiričlansko ekipo prvič odpravil na mednarodno olimpijado v Grčijo, kjer je ekipa že ob prvem nastopu na mednarodnem parketu zablestela z dvema srebrnima medaljama in dvema pohvalama. Guštin je bil vse do leta 2023 tudi vodja olimpijskih ekip in član upravnega odbora MOAA.
Skupaj z ožjo skupino sodelavk je organiziral predpriprave za širšo skupino najboljših dijakov in dijakinj, izbirne postopke in končne priprave ekip. Kot pomemben del priprav in izbora je uvedel udeležbo na mednarodnem spletnem tekmovanju Sanktpeterburška astronomska olimpijada (SAO), Astronomsko tekmovanje treh dežel (danes Srednjeevropska olimpijada iz astronomije in astrofizike), kot poseben element pa še Messierjev maraton, ki tekmovalce in tekmovalke spodbuja k opazovalni in praktični astronomiji. Tekmovanje SAO pa je bilo tudi prvo astronomsko mednarodno tekmovanje, ki so se ga udeleževali osnovnošolci in osnovnošolke.
Uspehi naših mednarodnih ekip so bili izjemni. Samo rezultati na MOAA od leta 2013 do danes pričajo o tem: 7 zlatih medalj, 14 srebrnih, 10 bronastih in 17 pohval. V tem času je slovenska astronomska ekipa posegla po kar treh absolutnih zmagah – na olimpijadi na Tajskem je leta 2017 zmagal Aleksej Jurca, leta 2023 na Poljskem Peter Andolšek, v preteklem tednu pa je najbolj odmeval zgodovinski uspeh slovenske astronomske ekipe na MOAA v Braziliji. Na tej olimpijadi je Peter Andolšek ponovno osvojil skupno prvo mesto, ekipa pa se je v Slovenijo vrnila z dvema zlatima in dvema srebrnima medaljama ter s pohvalo.
Z občutkom za slovenski jezik
Andrej Guštin je tudi imeniten predavatelj ter izjemno ploden pisec poljudnih in strokovnih prispevkov za različne generacije. Zapisani so z neverjetnim občutkom za publiko, avtor se ji namreč zna približati s pronicljivim čutom za slovenski jezik.
Napisal je več sto člankov. Težko je našteti vse revije, v katerih jih je objavljal. Že kot študent je začel pisati članke za astronomsko revijo Spika, kot strokovni sodelavec pa je z uredništvom revije sodeloval več kot 25 let. Poleg tega je napisal vrsto prispevkov za otroke in mladostnike, med drugim za Moj planet, Ciciban, PIL in Presek ter druge strokovne in poljudnoznanstvene članke za reviji Gea in Proteus, pisal pa je tudi za Portal v Vesolje, Obzornik za matematiko in fiziko, Delo idr. Vrsto let je deloval kot urednik revij Gea in Proteus, še danes pa je urednik za astronomijo pri reviji Presek.
Andrej Guštin je aktiven tudi kot pisec pedagoških in didaktičnih gradiv, med drugim v Fiziki v šoli ter v okviru projekta astroEDU Mednarodne astronomske zveze. Je soavtor Leksikona Fizika, poleg tega pa je v slovenščino prevedel več publikacij, med katerimi so Velika ilustirana enciklopedija – Vesolje, Znanost na malo drugačen način, Zlatolaskina uganka: vesolje po meri človeka in druge.
Nagrade
Za svoje neprecenljive prispevke na področju popularizacije astronomije je kar trikrat prejel nagrado Prometej znanosti – prvič leta 2006 za odličnost v komuniciranju, drugič leta 2009 v okviru organizacijskega odbora Mednarodnega leta astronomije za izjemne uspehe pri organiziranju komuniciranja raznovrstnih astronomskih vsebin ter leta 2010 v okviru uredništva revije Gea. Leta 2018 je prejel tudi nagrado DMFA Slovenije za kvalitetno strokovno delo na področju astronomskih tekmovanj in pri širši popularizaciji astronomije v Sloveniji.
Drugi pristopi k popularizaciji astronomije
V zadnjih letih Andrej Guštin deluje predvsem v okviru zavoda Cosmolab, neprofitne organizacije, ki se posveča razvoju in izvajanju astronomskih aktivnosti za učitelje in širšo javnost. S svojim delom poudarja, da morajo biti ta gradiva prosto dostopna vsem. Andrej nenehno išče inovativne metode in medije za promocijo astronomije. V okviru zavoda je zacvetelo več projektov, med drugim Gozdni planetarij Golovec, podkast Temna stran Lune, Vprašaj astronoma in drugi. Na spletni strani zavoda redno objavlja aktualne novice, natečaje in aktivnosti za mlade ter njihove učitelje in učiteljice.
Poleg vseh številnih projektov je sodeloval tudi z Naravoslovnim muzejem Slovenije pri organizaciji več razstav, med katerimi so bile razstave Mala telesa Osončja (2013), Svetloba, ujeta v kamen (2015), Črne luknje (2017) in druge. Trenutno dokončuje razstavo o Luni. V sodelovanju s Slovensko filharmonijo je pripravil dogodek Neskončno vesolje, na katerem so se gledalci in gledalke podali na glasbeno popotovanje po vesolju z znamenito suito Planeti Gustava Holsta.
Častni član IAU
Za Andreja Guština je astronomija kot globalna znanost in dejavnost izrednega pomena, zato je tudi eden izmed državnih koordinatorjev za promocijo astronomije pri Mednarodni astronomski zvezi (IAU) za Slovenijo v okviru IAU OAE. Sodeluje tudi v mednarodnem projektu STEM Med. Častno članstvo v IAU je tako le češnja na vrhu torte vsega čudovitega, kar je s svojim prizadevanjem in z dolgoletnim delom tako v slovenski kot tudi v mednarodni prostor prinesel ta veliki slovenski astronom.